15. maj 2017

Prvih 5 dni na presni hrani

Prejšnji teden v sredo sem z velikim pompom naznanila, da se bom v četrtek začela presno prehranjevati. Te zanima kako mi je šlo? Potem beri naprej..

Prvi dan je bil fantastičen. Imela sem veliko energije, in vse je šlo kot po maslu. Drugi dan pa se je začelo.. že dopoldne se me je lotil gromozanski glavobol, ki ni ponehal vse do večera. Tretji dan se je zgodba ponovila. Ko sem prišla popoldne iz službe sem si privoščila kratki spanec. Ko sem se zbudila sem bila tako lačna, da bi lahko pojedla pol hladilnika. Pojedla sem četrt lubenice, od katere sem se zelo najedla, ampak mi je nekaj manjkalo. Kasneje sem se seveda pregrešila, in moj načrt o presni prehrani je začasno splaval po vodi. Zgodba o pregrehi se je potem ponovila tudi četrti in peti dan. Zakaj? Nimam pojma. Vseskozi imam občutek, da pojem ogromno in čez dan sploh nisem lačna. 

Se mi zdi, da sem se malo prehitro vrgla v presno prehrano, in da bi se morala počasi navajati na vse več surovih obrokov. Dopoldne in popoldne mi sploh ni problem, in nisem lačna. Težava je proti večeru. Verjetno je telo navajeno na junk food in gazirane pijače. Predvidevam, da se je zaradi tega že drugi dan pojavil glavobol. 

Sedaj, ko sem zadnji teden telo navadila na približno 80% presne hrane mislim, da ne bo problem jedilnik raztegniti še na teh dodatnih 20%. Drugi krog začenjam jutri. 

Zakaj vse to pišem? Predvsem zase in za dodatno motivacijo. Mogoče pa z mojimi posti motiviram še kakšno od vas. Ne želim nobenih negativnih komentarjev zato te prosim da le-te zadržiš zase. Bom pa vesela tvojega komentarja, če si se s presno prehrano že srečala ter kako ti je šlo.

Moje vzpone in padce bi z lahkoto zadržala zase. Lahko bi fejkala, in rekla, da mi super uspeva. Pa tega ne želim, ker hočem biti iskrena s svojimi bralkami. Zase vem, da bom poskušala tako dolgo dokler mi ne bo uspelo. Za vsakim dežjem posije sonce. ;) 



Hvala za branje. Seveda bom sproti poročala o mojem napredku. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar